Za Občino Sežana

Kot župan si želim vitko občinsko upravo, ki bo učinkovita in prijazna do občanov.

Organiziranost je prav gotovo treba preveriti. Na podlagi sugestij in pogovorov z ljudmi, ki imajo večletne izkušnje na tem področju, me resnično čudi, da ima naša uprava danes 12 oddelkov in odsekov z vodji, ki imajo vsi položajski dodatek. Domala vsak tretji zaposleni je vodja.

Prepričan sem, da lahko izvedemo in uredimo boljšo organizacijo uprave.

Mojega županovanja ne bo zaznamoval ne »nadžupan« ne »nadžupanja«.

V tem predvolilnem času je zelo pogosto slišati besedo razvoj. Pod to besedo si lahko predstavljamo marsikaj.

Tudi mene osebno zanima razvoj – Sežane, Krasa, našega kakovostnega delovnega in bivalnega prostora in življenja. Zame to pomeni prostor brez prometnih problemov, z urejeno infrastrukturo, urejene komunalne storitve, kakovostno primarno zdravstvo, kakovostno osnovno šolstvo, večjo ponudbo zabavnih in kulturnih dogodkov, več dogodkov, ki družijo občane ne glede na to, kje bivajo … in še in še.

Razvoj Sežane v enormno logistično središče zame ne pomeni razvoja, prej padec kakovosti življenja za domačine.

Napoved o odpiranju 400 in sedaj še 700 novih delovnih mest bo občini prinesla samo probleme, ki jim ne bomo kos. In sprašujem se: zakaj, komu, v čigavem interesu?

Občina Sežana je imela septembra 2026 registriranih 214 brezposelnih oseb, ostale tri kraško-brkinske občine pa še 158. Iz tega sledi, da je v najboljšem primeru potencialno zaposljivih približno 100 oseb na 1100 potreb.

Žalosti me, da občinska politika ni sposobna sešteti teh javno dostopnih številk.

Kakovostno prostorsko planiranje in urbanizem sta temeljni pogoj za urejen prostor in življenje.

Ne glede na strokovnost občinske uprave na področju prostorskega planiranja sem mnenja, da je treba na tem področju marsikaj spremeniti.

Sežana se je v vsej svoji novodobni zgodovini razvijala stihijsko. Tako imamo danes 4 industrijske, podjetniške in obrtne cone, še vedno pa ostajamo brez urejenega mestnega središča, pa tudi brez zaščite in obnove tistega malega dela stavbne kulturne dediščine.

Veliko nas je mnenja, da občina nima kakovostnega urbanističnega planiranja z vizijo razvoja za 10, 20 ali več let naprej. Ocenjujem, da infrastrukturo danes v prostor umeščamo bolj na podlagi pritiskov lobijev kot na podlagi občinske strategije.

Žalostno je, da je bil zadnji veljavni OPN potrjen pred več kot desetimi leti, zato morajo občani tudi na navadne spremembe čakati toliko let.

OPPN, ki bi morali biti temeljni dokumenti za izvedbo, so neživljenjski in mnogokrat v nasprotju z interesi večine.

Vsem nam je popolnoma jasno, da ima mesto Sežana velik problem s parkirišči. Občani so upravičeno razočarani nad reševanjem tega problema, še posebej zaradi obilice prejetih kazni za prekrške.

Ko občani trdijo, da je redarska služba namenjena polnjenju občinskega proračuna, občinska uprava to takoj zanika. Ob pregledu proračunov za nekaj let pa lahko skupaj ugotovimo, da se ta planirana postavka iz leta v leto povečuje – kar kaže na to, da se problematika parkiranja ne rešuje.

Moja izkušnja

Februarja 2025 sem imel prometno nesrečo in sem bil posledično tri mesece pri hoji primoran uporabljati invalidske palice.

V tem času sem imel neko sredo ob 17. uri obveznost na občini. Ker prostih parkirnih mest ni bilo, sem avtomobil parkiral na mestu za invalide, za vetrobranskim steklom pa pustil oznako za invalida. Po končanem sestanku me je na avtomobilu čakalo obvestilo redarske službe.

Že naslednji dan sem se oglasil na njihovi centrali in predstavil zadevo. Rekli so mi, naj počakam na uradno pismo in podam zagovor z vsemi zdravniškimi potrdili.

Na dan, ko sem prejel njihovo priporočeno pismo, sem pred pošto spet parkiral na mestu za invalide. Ko pridem iz pošte, mi redarke ponovno lepijo obvestilo. Od daleč jim rečem, naj mi ne dajejo kazni – ali ne vidijo, da sem na berglah, in ali ne vidijo oznake, da avtomobil uporablja invalidna oseba? V odgovor, da moja oznaka ni potrjena, sem dobil še eno kazen. Vse moje pritožbe so bile zavrnjene in kazen plačana.

Sprašujem se: ali so parkirni prostori za invalidne osebe namenjeni samo trajnim invalidom? Tu so potrebne spremembe.

Reševanje stanovanjskega problema mladih vidim takole: najprej je potrebna analiza stanja – koliko bi lahko bilo potencialnih kandidatov, z opredelitvijo, kaj pomeni mlada družina. Nato pa naprej.

Kot ideja, ki jo je treba še razdelati:

• Občina ima v lasti približno 35 ha lastnega zemljišča v enem kosu.
• Na tej lokaciji bi lahko uredili in komunalno opremili med 2 in 3 ha zemljišča s parcelami po približno 400 do 500 m².
• Parcele bi oddali v najem mladim družinam za približno 50 € na mesec za dobo 99 let, obenem pa bi najemnina predstavljala tudi kupnino.
• Občina bi lahko dodatno pripomogla z dogovorom pri enem od proizvajalcev montažnih objektov.

Splošna ugotovitev, da se naša populacija stara, je dejstvo.

Prihajamo v čas, ko imamo v občini dokaj dobro rešene probleme mladih generacij, iz leta v leto pa imamo več starejših, delovno neaktivnih občanov.

V prihodnosti bo treba več pozornosti posvetiti starejšim generacijam, njihovim potrebam in njihovemu vključevanju v naše skupno življenje.

Čeprav podpiram občinske investicije v nadstandard, že več let opozarjam, da se reševanje osnovnih infrastrukturnih problemov odvija prepočasi – predvsem pri urejanju lokalnih cest in sekundarnih vodovodnih napeljav.

Ne glede na ustavno pravico do vode lahko ugotovimo, da občina v zadnjih več mandatih skoraj ni uredila novih vodnih priključkov.

Pogrešam enakomeren razvoj infrastrukture po celotnem ozemlju občine, zato bo moje županovanje tu prineslo nove rešitve in ne zgolj praznih obljub.

Eden večjih problemov, ki potrebuje rešitev, je naša Osnovna šola Sežana. Problematika v šoli se že precej časa kopiči brez konkretne rešitve – vse se rešuje zgolj pavšalno.

Današnji podatki kažejo, da v perspektivi 5 do 6 let ne potrebujemo nove osnovne šole. Potrebujemo pa konkretno ureditev obstoječe:

• ureditev jedilnice,
• zamenjavo dotrajanega inventarja,
• zamenjavo dela stavbnega pohištva,
• ureditev delavnic in servisnih prostorov,
• ureditev kotlovnice,
• ureditev potrebnih učilnic,
• ureditev prometa okrog šole.

To je treba rešiti v najkrajšem možnem času. Tu gre za naše otroke.

Kot nekdanji podžupan in član Občinskega sveta v več mandatih sem vedno podpiral in zagovarjal investicije v šport – iz preprostega razloga, ker razvoj športa pomeni odmik od problemov mladih generacij.

Danes pa se ne morem strinjati z milijonskimi vložki v to infrastrukturo, ker kljub večletnim obljubam nimamo pripravljene strategije z vizijo razvoja športa v občini za 5, 10, 15 ali 20 let naprej. Strategija se ne pripravlja v domeni nekaj akterjev – pri pripravi tega dokumenta je treba najti širok konsenz vseh športov, ki se gojijo v občini, vključno z rekreativnim športom.

Vsem je jasno, da so investicije v športne objekte visoki finančni zalogaji, zato so vsa vlaganja ad hoc nefunkcionalna.

Paradoks nogometnega stadiona Rajko Štolfa: imamo milijonsko investicijo v razsvetljavo, nismo pa sposobni urediti primernega ozvočenja in kakovostnega semaforja. Tu sem brez besed.

Razvoj športa se začne s pobudo vseh športnih organizacij, sledi iskanje konsenza v Občinskem svetu, nadaljuje pa se s pripravo kakovostnega plana in strategije.

Ugotavljam, da za pospeševanje turizma naredimo bore malo, skratka premalo.

Osnovna naloga občine na področju turizma je ustvarjanje primarnih pogojev in pospeševanje promocije prostora. Da ima Kras izjemne pogoje za razvoj turizma, potrjujejo tudi nekatere svetovno znane blagovne znamke:

• lipicanec in Kobilarna Lipica (skorajšnja 450-letnica),
• kraški pršut in teran,
• kraški brinjevec,
• kraški ovčar.

Pogrešam ustanovitev Zavoda za turizem Krasa, ki bi se s turizmom ukvarjal profesionalno.

Zavod bi moral voditi strokovni svet, v katerem bi bili predstavniki Kobilarne Lipica, Konzorcija pridelovalcev terana, aktiva kmečkih žena idr.

• Koncesijska pogodba za izvajanje gospodarskih javnih služb. Čeprav je to zakonsko obvezno, Občina Sežana že več mandatov nima urejene veljavne zahtevane pogodbe. Sprašujem se, zakaj.
• Prometna ureditev Sežane. To je prav gotovo eden ključnih nerešenih problemov mesta, na katerega opozarja vedno več občanov. Prepričan sem, da se bodo prometni problemi zaradi nestrokovnih prijemov pri planiranju prostora samo še stopnjevali. Tu se odpira tudi vprašanje javnega prevoza in njegove dostopnosti.
• Pitna voda in kraško podzemlje. Trdim, da Kraševci čez približno 50 let ne bomo več pili vode iz Brestoviškega zajetja. Za preprečevanje onesnaževanja kraškega podzemlja naredimo premalo. Občina bi lahko v sodelovanju z drugimi kraškimi občinami pripravila projekt sofinanciranja izgradnje malih čistilnih naprav za individualne hiše oziroma manjše zaselke.
• Potrebe mladih. Na podlagi zahtev mlade populacije bo treba pospešeno razmisliti, kako zadovoljevati njihove potrebe.
• Javni zavodi in organizacije. Pregledati je treba funkcionalnost nekaterih občinskih javnih zavodov in organizacij ter ponovno ugotoviti njihovo smotrnost, posebej tistih, ki delujejo že 20 ali 30 let.